Svetovna avtomobilska industrija je že nekaj let na vrhuncu brez primere, tako po številu proizvedenih enot kot pri razvoju novih vozil, njihove zunanjosti in notranjosti ter pogonskih konceptov. Ne glede na ta razvojni trend so bila avtomobilska podjetja vedno gonilo inovacij na področju oblikovanja vrednostne verige za večino drugih segmentov industrije.
Dandanes pa ni dovolj, da se zanesemo le na optimalno, vitko vrednostno verigo. Avtomatizacija in digitalizacija morata biti vključeni v proizvodne koncepte, če želimo ostati konkurenčni. Hitrost inovacij in naložb v raziskovalne in razvojne dejavnosti so v zadnjih letih močno narasle. To je predvsem posledica gibalne sile vedno večjega pojava elektromobilnosti, avtonomne vožnje in popolnoma novih konceptov mobilnosti.

Proizvajalci klasičnih avtomobilov in njihovi dobavitelji se zdaj soočajo z novimi konkurenti, kot sta Tesla ali Google. To predstavlja grožnjo lastnemu preživetju, ki jo je treba jemati resno. Iz tega izhaja dinamika inovacij, ki je povzročila ogromno povečanje stopnje novih zagonov v proizvodnji. Te okoljske spremembe in trendi v smeri »pametnih tovarn« vodijo do množice zapletenih scenarijev zagona, ki jih je pogosto težko preslikati z matično organizacijo v smislu zmogljivosti in vsebine.
Še pred nekaj leti se je zdelo nemogoče, da bi prizadevanja za globalizacijo v vrednostni verigi dobila nadaljnji zagon. Stalna optimizacija »operacijskega odtisa« je zdaj osrednji del strateške nadzorne zanke večine industrijskih podjetij.

Na podlagi teh strateških vidikov je selitev strojev in sistemov iz A v B zdaj standardni ukrep in ne več izjema. Poleg visoke stopnje inovativnosti in dinamike globalizacije imajo na podjetja v panogi poseben vpliv tudi družbene in demografske spremembe.
Poleg tega kljub močni finančni moči pomanjkanje izkušenih menedžerjev vedno znova vodi v situacije, ki jih je treba začasno zapolniti.